Pomoč pri samomoru in evtanaziji

Paliativna oskrba se izvaja v skladu z vsemi etičnimi načeli zdravniške stroke in v temeljih spoštuje avtonomijo in samo-izbiro bolnika. Usmerjena je v lajšanje vseh stisk in simptomov (telesnih, psihosocialnih in duhovnih), ki bi bolniku lahko povzročali trpljenje. Ravno strah pred trpljenjem je namreč tisto, kar nekatere neozdravljivo bolne lahko privede do razmišljanja o predčasnem končanju življenja.

Zato Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe (SZPHO) ne podpira evtanazije in predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog ZPPKŽ ni v skladu z načeli paliativne oskrbe in etičnimi načeli zdravniške stroke. Iz teh razlogov, zavračamo tudi trditev ZPPKŽ, da je evtanazija dopolnilo paliativni oskrbi in zahtevamo, da se ta trditev odstrani iz končnega besedila.

Pri SZPHO menimo, da je potrebno najprej – predno začnemo v družbi s pogovori in načrti za uzakonitev evtanazije ali samomora z zdravniško pomočjo – optimalno urediti izvajanje paliativne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. Za bolnike in njihove svojce morajo biti storitve paliativne oskrbe dosegljive takrat, ko jih potrebujejo, ne glede na razlog za njo, ne glede na starost, politično, versko ali etnično pripadnost.  Brez univerzalnega dostopa do paliativne oskrbe predlagana zakonska ureditev ne izboljšuje obstoječega stanja, temveč lahko predstavlja le zlorabe pri najbolj krhkih, od tuje pomoči odvisnih oseb – navidezno hitro rešitev problema nedostopne oskrbe, ki jo bolnik potrebuje v zadnjem obdobju življenja. 

Paliativna oskrba neozdravljivo bolnim omogoča, da zadnje obdobje svojega življenja preživijo brez trpljenja in da je njihovo slovo dostojanstveno in spokojno, naloga družbe pa je, da jim to omogoča. Trpljenje posameznika ne sme biti razlog, da posameznik razmišlja o predčasnem končanju življenja, temveč povod za družbo, da mu pomaga trpljenje zmanjšati.

Preko 200 zdravnikov in zobozdravnikov se je pretežno po video povezavi udeležilo celodnevne mednarodne konference o pomoči pri samomoru in evtanaziji.

Predstavitve so potekale v treh sklopih. V prvem so gostje iz Nizozemske, Švice, Avstrije in Španije predstavili njihove ureditve. V drugem sklopu so sledili pravni vidiki tematike, v tretjem sklopu pa so zdravniki spregovorili o pogledu zdravnikov na vlogo zdravnika ob umiranju, vplivu paliativne oskrbe na željo po prekinitvi življenja in tudi o tem, da kot zdravniki ne želijo sodelovati pri evtanaziranju.

Program konference je zasnoval Peter Golob, dr. med., univ. dipl. prav., predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri zbornici. 

Vabljeni k ogledu posnetkov vsebin!